sobota, 8. november 2014

Najstarejša slovenska oštevilčena bibliofilska izdaja?

Kdo drug kot Prešeren. Leta 1900 v Ljubljani, pod naslovom Poezije dr. Franceta Prešerna. Knjiga je izšla pri založbi Kleinmayr & Bamberg, uredil pa jo je Luka Pintar. Podobe in vinjete je narisal dunajski slikar in ilustrator Adolf Karpellus. Izšla je v več verzijah. Poleg dveh »navadnih« (broširane in v platno vezane) še 500 izvodov »numerirane krasotne izdaje«. In prav ta velja za prvo slovensko bibliofilsko izdajo, saj ima vsak od petstotih izvodov svojo številko, zapisano pa je tudi ime njegovega naročnika.

Krasotna izdaja je bila na voljo v vsaj dveh različnih vezavah. Najpogostejši so izvodi v rjavem usnju (tudi moj je tak):


Vem pa še za precej bolj imenitno z zlatotiskom, ki sem jo nekoč ujel na razstavi v Antikvariatu Glavan:

Roko na srce je naklada 500 izvodov za bibliofilsko izdajo relativno visoka, čeprav ne najvišja. Daudetova Pisma iz mojega mlina so npr. leta 1938 izšla v nakladi 3000 oštevilčenih izvodov, Slovenska knjiga dandanes faksimile izdaja v do 2000 izvodih, slavna partizanska Prešernova Zdravljica pa je leta 1944 izšla v 1500 oštevilčenih izvodih. Zbirateljsko pravilo sicer je, da čim manjša je naklada, toliko bolje. Sam sem najbolj vesel tistih do 100 ali manj.

Izvod v moji zbirki ima številko 254. Nabavil sem ga spomladi 2011. Ker je prišel v paketu, tako rekoč za povrh k precej redkejšim Maleševim Slavnim Slovencem (195 izvodov, Ljubljana 1938), na žalost ni v perfektnem stanju. Zato je na seznamu tistih, ki bodo nekoč zamenjani z bolje ohranjenimi. Ampak ni hudič, da se vedno najde kakšna izdaja, ki je še nimam in ki ima potem prednost v moji denarnici.

Je pa trenutno, če koga zanima, odlično ohranjen izvod na voljo v Antikvariatu Glavan za 350 EUR.

Ni komentarjev:

Objavite komentar